Ker nosim dioptrijo, so smučarska očala za čez očala rešila moje smučanje

Od petnajstega leta nosim očala z visoko dioptrijo. Brez njih ne vidim niti napisa na vlečnici. Leta sem na smučišču trpel, ker so se moja navadna očala pod čelado meglila, zebla in včasih celo padala z obraza. Ko je sin začel smučati, sem se odločil, da mi morajo smučarska očala končno rešiti ta problem.

Kontaktnih leč nisem maral, ker me v vetru pečejo oči. V trgovini s športno opremo mi je prodajalec pokazal posebna očala, ki se nosijo čez dioptrijska. Imajo globlji okvir in izreze za ročice navadnih očal. Rekel je, da so takšna smučarska očala danes standard za ljudi, kot sem jaz.

Najbolj me je skrbelo, ali se bodo tudi nova smučarska očala meglila. Prodajalec je razložil, da imajo dvojne leče z zračno režo in prezračevalne odprtine na vrhu. Svetoval mi je še, naj očal na smučišču ne odlagam na čelo, ker se tam napolnijo s toplim zrakom in potem zarosijo.

Ta smučarska očala so stala 115 Eur, kar je bilo več, kot sem želel odšteti. Žena je rekla, da sem dvajset let zapravljal veselje na snegu, in me prepričala. Prvi dan sem na vlečnici sedel nervozno in čakal, kdaj se bo vse zameglilo. Ni se zgodilo.

Šele takrat sem ugotovil, kako malo sem prej videl. Robove proge, neravnine, druge smučarje, vse je bilo ostro. Sin je opazil, da sem hitrejši in bolj sproščen, in me vprašal, ali sem skrivaj treniral. Odgovoril sem mu, da so mi nova smučarska očala vrnila pogled.

Seveda tudi moja smučarska očala niso popolna. Okvir je nekoliko večji in čez dan pritiska na nos, zato med vožnjo s sedežnico očala za trenutek snamem. Tudi navadna očala moram pred smučanjem dobro očistiti, saj vsak madež pod smučarskimi očali opazim še bolj.

Ko danes gledam stare fotografije, na katerih zmrzujem z zamegljenimi očali, se moram nasmehniti. Čakal sem predolgo. Sinu sem obljubil, da bo nekoč, če bo potreboval dioptrijo, imel prava smučarska očala od prvega dne, brez dvajsetih let zamegljenega pogleda.