Bialetti je postala del mojega jutra, nekaj, kar me umiri, prizemlji in pripravi na dan

Ko sem prvič kupila svojo Bialetti kafetiero, nisem pričakovala, da bo postala tako pomemben del mojega vsakdana. Iskala sem nekaj preprostega, nekaj, kar bi me zjutraj zbudilo s pravim vonjem po kavi, brez zapletenih aparatov ali kapsul. Prijateljica mi je priporočila Bialetti. Rekla je, da je to klasika, ki nikoli ne razočara. In ni se motila.

Spomnim se prve uporabe. Bila sem malce nesigurna, navajena sem bila le na avtomatske aparate. Previdno sem jo napolnila z vodo, dodala mleto kavo in jo postavila na štedilnik. V nekaj minutah se je po stanovanju razširil tisti znani, bogat vonj, kot bi sedela v majhni italijanski kavarni. Ko sem vzela prvi požirek, sem vedela, da je to to.

Od takrat naprej je Bialetti moja jutranja stalnica. Noben drug način priprave kave nima takega čara. Morda je nekaj v sami rutini – polnjenje, zvok rahlega piskanja, počasen trenutek čakanja, ko se kava dviguje. Morda pa gre tudi za občutek, da delaš nekaj z roko, ne le pritisneš gumba.

Zaradi Bialetti sem začela bolj ceniti majhne rituale. Tudi kadar imam hektično jutro, si vzamem tiste štiri minute, da si pripravim kavo tako, kot mi najbolj ustreza. Včasih sedim ob oknu s skodelico v roki, včasih hitim po stanovanju, a kava ima vedno isti okus – domač, topel, poln.

Pravim, da je Bialetti ena mojih najboljših malih investicij. Ni najnovejši tehnološki čudež, ampak ravno v tem je njen čar. Enostavna, zanesljiva in vedno pripravljena. In mislim, da si bom še dolgo vsako jutro kuhala kavo prav z njo.

Včasih jo vzamem celo s sabo na potovanja, če le imam možnost kuhati kavo. Nisem več odvisna od hotelskih aparatov ali povprečnih kavarn, z Bialetti si vedno pripravim tisto pravo, močno in aromatično kavo, ki jo imam najraje. Zanimivo, kako en majhen kovinski lonček prinese toliko zadovoljstva. Postala je del mojega jutra, nekaj, kar me umiri, prizemlji in pripravi na dan. In to šteje največ.…